Absolutno ima Passat CC tukaj mesto...
Čeprav VW v nove segmente običajno ne vstopa s cenejšimi alternativami (touareg in phaeton), je tokratna poteza precej smiselna. Po vzoru prej omenjenega štirivratnega kupeja iz Stuttgarta in BMW-ja X6, ki enak slog predstavlja med prestižnimi terenci, izdelava takšnega avtomobila ni več toliko tvegana. Rezultat pa je, vsaj na prvi pogled, osupljiv. Vsekakor gre za najlepšega passata, kar smo jih videli doslej. Pravzaprav je v tej obliki prvič objekt poželenja tudi zaradi svoje zunanjosti. Od običajnega je za 34 milimetrov daljši in kar 55 milimetrov nižji, kar je skoraj povsem spremenilo zunanjo podobo. Bolj phaetonu podobno zaobljena sprednji in zadnji del pa le še dodajata k dinamičnemu videzu celote. Kot pika na i pri dokazovanju njegovega kupejevskega genoma so stekla vseh štirih vrat brez okvirja.
Če je kdo glede zunanjosti v dvomih, potem ga o dejstvu, da gre vseeno za passata, potolaži notranjost. Ta je nedvomno zelo podobna tisti, ki jo najdemo pri običajnem passatu. No ja, vsaj sprednji del kabine je takšen, ergonomija je odlična, izdelava solidna, materiali pa prijetni in kakovostni na otip. Pravi volkswagen torej. Že poznano kabino osveži na novo oblikovan volanski obroč (še vedno je okrogel), ki z novo postavitvijo tipk omogoča več funkcij pri upravljanju radijskega sprejemnika in potovalnega računalnika.
Da je to komfortni kupe (CC), ugotovite takoj, ko sedete na enega od dveh zadnjih sedežev. Prostora za noge je zares ogromno, torej je komforten. Med obema sedežema je sredinska konzola s priročnimi odlagališči za plastenke in ostale drobnarije.
Čeprav gre za neke vrste kupe, je med vožnjo postalo jasno, da ta avtomobil ni namenjen izrazito športni vožnji. V ovinkih sicer dolgo suvereno ohranja začrtano linijo, a je še vedno prvenstveno udoben potovalni štirivratni kupe. Kar se vozne dinamike tiče, je passat CC opremljen s prilagodljivim podvozjem, ki vozniku omogoča izbiro trdote vzmetenja glede na slog vožnje. Možnosti so tri: komfortna, športna ali pa samodejna, kjer se elektronika glede na navade voznika sama odloča o trdoti podvozja. Treba je povedati, da je razlika med nastavitvami precej opazna, delovanje pa učinkovito. Kljub temu pa dejstvo, da je passat CC v prvi vrsti namenjen premagovanju dolgih avtocestnih razdalj, ostaja.
Tam se še posebej dobro znajde zaradi pripomočkov, ki so na voljo. Eden od njih je 'lane assist', gre pa za sistem, ki sledi črtam na cestišču in v primeru, ko voznik brez vključenega smernika namerno ali nenamerno prevozi črto (npr. pri iskanju želene postaje na radiu), poseže v krmiljenje vozila. To naredi zelo nežno, voznik pa vse skupaj občuti kot nežno sukanje volanskega obroča. Sistem deluje od hitrosti 65 km/h dalje, in sicer tako, da ga nevešč voznik najverjetneje sploh ne bo opazil. Seveda se sukanje volana izvaja s tako malo moči, da voznik še vedno lahko z malce močnejšim prijemom zavija po svoji želji. Treba je povedati, da stvar precej dobro deluje, težavi pri tem pa sta dve. Izključi se ob vsaki spremembi na cesti, kot je na primer prehod za pešce, prav tako pa ne deluje dobro v primeru zbledelih črt na cestišču (a to je bolj težava cestne službe kot avtomobila). Rešitev naj bi prišla v obliki zmogljivejše barvne kamere, ki bo nadomestila črno-belo, kakršno uporablja zdaj.